{"id":719,"date":"2018-03-04T20:30:32","date_gmt":"2018-03-04T20:30:32","guid":{"rendered":"http:\/\/pd-zeleznicar-celje.org\/wp\/?page_id=719"},"modified":"2018-03-04T20:41:56","modified_gmt":"2018-03-04T20:41:56","slug":"govor-predsednika-na-slovesni-akademiji-ob-45-letnici-drustva","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/pd-zeleznicar-celje.org\/wp\/govor-predsednika-na-slovesni-akademiji-ob-45-letnici-drustva\/","title":{"rendered":"Govor predsednika na slovesni akademiji ob 45. letnici dru\u0161tva"},"content":{"rendered":"

Spo\u0161tovani !<\/strong><\/h1>\n

 <\/p>\n

\u00a0<\/strong>Mnogi i\u0161\u010dejo razlago in posku\u0161ajo ugotoviti zakaj je planinstvo prav v Sloveniji tako mno\u017ei\u010dno in priljubljeno ter se zatekajo k geografskemu dejstvu, da je zato, ker nas obdajajo tolike planine in vrhovi. Res je, da je bli\u017eina gora in gosta mre\u017ea ozna\u010denih poti ter oskrbovanih ko\u010d tudi eden od razlogov. Ne smemo pa pozabiti, da se je kulturni in \u010dustveni odnos nas Slovencev do svoje de\u017eele in domovine sredi 18. stoletja strnil z na\u0161im kulturnim prebujanjem in povezovanjem na\u0161ega gospodarskega in politi\u010dnega \u017eivljenja. Na\u0161i planinski za\u010detki so imeli velik dru\u017ebeni pomen zaradi narodnega prebujanja. Na\u0161 o\u010dak Triglav, kralj Julijskih Alp je pri tem prebujanju gorni\u0161tva odigral odlo\u010dilno vlogo, \u017eupnik Jakob Alja\u017e pa je bil tisti domoljub, ki je s svojim prizadevanjem na ste\u017eaj odprl vrata kraljestva Zlatoroga.<\/p>\n

Gore so lepota, \u010deprav je te\u017eko govoriti o lepoti, ki je zadeva srca, ob\u010dutka hrepenenja in notranjega miru. Vsakdo do\u017eivi gorsko naravo po svoje, eden mnogo, drugi malo ali celo ni\u010desar, lahko pa trdim, da so na\u0161e gore lepe, poleti, pozimi, spomladi in jeseni, zjutraj, podnevi, zve\u010der in pono\u010di. Lepe so v soncu, v vro\u010dini dneva, v megli, prav posebno \u010darobne pa so v nevihti. Lepe so, pa naj bodo visoke ali nizke, \u010de jih u\u017eivamo v samoti ali dru\u017ebi, kadar smo veseli ali \u017ealostni.<\/p>\n

Na\u0161e besede so preslabotne, da bi lahko prikazale vso lepoto, ki jo ob\u010dutimo, saj kdor v bogastvu te lepote u\u017eiva, se tudi sam bogati.<\/p>\n

Prav ti ob\u010dutki navdu\u0161enih planincev in spodbuda vodstvenih organov \u017eelezni\u0161kega vozli\u0161\u010da Celje je pripeljala do tega, da je pripravljalni odbor po pridobitvi 86 ustanovnih \u010dlanov izpeljal 27. februarja 1973 ustanovni ob\u010dni zbor. Ob za\u010detku se je vodstvo posvetilo organizaciji in vzgoji \u010dlanstva, saj je potrebno povedati, da so na prvi izlet dru\u0161tva pri\u0161li nekateri v plesnih \u010devljih, celo s polvisokimi petami, v kravatah in hla\u010dnih kostumih.<\/p>\n

Polet dru\u0161tvu pa je dalo osvojeno 3. mesto v orientaciji v Dobravicah na Dolenjskem leta 1975. Tako smo v letih 1976,1977,1978,1982,1983 in 1988 postali ekipni dr\u017eavni prvaki v planinskih \u0161portnih panogah med planinci \u017eelezni\u010darji biv\u0161e dr\u017eave, ob tem pa moram poudariti, da smo od leta 1976 na Pungartu na Pohorju do leta 1989 v Vr\u0161cu kar 12 krat postali prvaki v vle\u010denju vrvi.<\/p>\n

\u00a0<\/strong>1.<\/strong><\/h2>\n

Po za\u010detnih uspehih je bilo potrebno poskrbeti za svojo razpoznavnost, zato smo ob 5. obletnici obstoja razvili svoj prapor s katerim se lahko dostojno predstavimo na prireditvah in sve\u010danostih. V \u010dast nam je, da je tedanji podpredsednik PZS, nekdanji ravnatelj celjske gimnazije in zaprise\u017eeni planinec Tine Orel dejal, da tak\u0161nega prapora z 21 \u010dastnimi trakovi \u0161e ni videl.<\/p>\n

Osnovna naloga dru\u0161tva je bila vzgoja mladine, kajti mlad \u010dlovek, ki mu je narava blizu, ne bo podlegel vplivu ulice in betonske d\u017eungle. Mladinski odsek je organiziral kro\u017eke s planinsko \u0161olo v Celju na I. Osnovni \u0161oli, na IV. Osnovni \u0161oli na O\u0160 Polule in Hudinji ter na O\u0160 v Vojniku, \u0160entvid pri Grobelnem in \u0160marje pri Jel\u0161ah. Z mladimi planinci smo se pod vodstvom mentorjev Iva Toma\u017ei\u010da, ravnatelja Milana Gomba\u010da in in\u0161truktorja ter gorskega re\u0161evalca Ernesta \u0160toklasa in lastnih vodnikov udele\u017eili zimskih pohodov na Osankarico, Porezn, Stol, Sne\u017enik ter se z vlakom udele\u017eevali pohodov po Srbiji, Vojvodini in celo do Makedonije z vzponom na Popovo \u0160apko in Titov vrh, za kar je bilo potrebno 9 ur hoje.<\/p>\n

Dru\u0161tvo je doseglo najve\u010dje \u0161tevilo 786 \u010dlanov ob koncu osemdesetih let, od tega 217 pionirjev in 32 mladincev, \u010de pri\u0161tejemo \u0161e cicibane, za katere se ni pla\u010devala \u010dlanarina, pa je imelo dru\u0161tvo preko 800 \u010dlanov.<\/p>\n

Z razpadom biv\u0161e dr\u017eave ter spremembo lokalne uprave in nastankom novih ob\u010din so se iz sekcij ustanovila nova planinska dru\u0161tva Vojnik, Dobrna, \u0160marje pri Jel\u0161ah in Pod\u010detrtek, sekcija Dolga gora se je pridru\u017eila PD Lo\u010de, sekcija \u0160entvid pri Grobelnem dru\u0161tvu \u0160marje pri Jel\u0161ah, sekcija JLA pa je razpadla. Z razpadom dr\u017eave ter spremembo dru\u017ebene ureditve so nastale nove razmere, zato smo v Meddru\u0161tvenem odboru planincev \u017eelezni\u010darjev Slovenije sklenili, da se pove\u017eemo s stanovskimi kolegi iz sosednjih dr\u017eav Avstrije in Italije. Organizirano je bilo prvo sre\u010danje leta 1992 na Vogarju, naslednje leto smo se sre\u010dali na Obirju v Avstriji, leta 1994 pa je na\u0161e dru\u0161tvo pripravilo sre\u010danje na Svetini. \u017dal pa so se ta sre\u010danja prekinila zaradi zamenjav vodstva v dru\u0161tvih Italije in Avstrije, ker niso imeli razumevanja za tak\u0161en na\u010din dru\u017eenja. Tako je MDO PD \u017delezni\u010darjev Slovenije leta 1995 organiziral sre\u010danje planincev \u017eelezni\u010darjev Celja, Maribora, Ljubljane in Zagreba. Tem dru\u0161tvom so se pozneje priklju\u010dili planinci \u017eelezni\u010darji Moravic, Gospi\u0107a ter dru\u0161tvo \u017delezni\u010dar Sarajevo, tako da je postalo mednarodno sre\u010danje planincev \u017eelezni\u010darjev, kateremu so se priklju\u010dili \u0161e planinci \u017eelezni\u010darji Srbije in Mad\u017earske. Ta vsakoletna sre\u010danja v drugi dr\u017eavi smo organizirali \u00bbceljani\u00ab kot nas po navadi imenujejo leta 1998 na Resevni, leta 2003 na Homu, leta 2010 na Vr\u0161i\u010du in preteklo leto na Pokljuki, kjer nam je Ministrstvo za obrambo dovolilo dvodnevno bivanje v voja\u0161kem objektu.<\/p>\n

Med masovnimi pohodi organizira dru\u0161tvo pohod \u00bbSloven’c tvoj rod je hodil tod..\u00ab \u017ee od leta 1993, od leta 2004 soorganizira Pohod po poteh Osvoboditeljev zapornikov iz Starega piskra,\u00a0letos pa bomo \u017ee tretji\u010d organizirali Pohod 1000 \u017eelezni\u010darjev nad 1000 metrov.<\/p>\n

Da lahko dru\u0161tvo zagotovi varno vodenje je bilo usposobljenih 18 planinskih vodnikov, 7 mladinskih vodnikov, 8 mentorjev ter 11 gorskih stra\u017earjev. Za vzdr\u017eevanje poti iz Celja skozi Hudi\u010dev graben do Celjske ko\u010de, ki je zelo zahtevna pot in naprej\u00a0 Tovsti vrh \u2013 La\u0161ko, pa je bilo usposobljenih 12 markacistov.<\/p>\n

2.<\/strong><\/h2>\n

Za po\u017ertvovalno in uspe\u0161no delo v dru\u0161tvu je PZS podelila 40 bronastih, 20 srebrnih in 11 zlatih \u010dastnih znakov ter 4 spominske plakete, dva \u010dlana pa sta sprejela srebrni \u010dastni znak PZ Jugoslavije.<\/p>\n

Pri delu dru\u0161tva so vzponi in padci, vendar \u017eelje, hotenje in na\u010drti naj bodo motiv pri na\u0161em nadaljnem delu, lepa narava in dobra dru\u017eba gornikov in prijateljev planin pa naj nam da vedno novih mo\u010di in poguma, da ohranimo vrednote, ki jih dana\u0161nji \u010das v boju za materialno blagostanje posku\u0161a izni\u010diti.<\/p>\n

Na koncu se zahvaljujem vsem, ki ste v teh 45. letih pomagali s svojim delom ali kako druga\u010de doprinesli k razvoju dru\u0161tva in \u017eelim vsem, ki se bomo sprehajali po vrhovih in vr\u0161acih\u00a0\u00bbdober in varen korak\u00ab.<\/p>\n

Celje, 02. februarja 2018<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Spo\u0161tovani !   \u00a0Mnogi i\u0161\u010dejo razlago in posku\u0161ajo ugotoviti zakaj je planinstvo prav v Sloveniji tako mno\u017ei\u010dno in priljubljeno ter se zatekajo k geografskemu dejstvu, da je zato, ker nas obdajajo tolike planine in vrhovi. Res je, da je bli\u017eina… <\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/pd-zeleznicar-celje.org\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/719"}],"collection":[{"href":"https:\/\/pd-zeleznicar-celje.org\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/pd-zeleznicar-celje.org\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pd-zeleznicar-celje.org\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pd-zeleznicar-celje.org\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=719"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/pd-zeleznicar-celje.org\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/719\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":727,"href":"https:\/\/pd-zeleznicar-celje.org\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/719\/revisions\/727"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/pd-zeleznicar-celje.org\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=719"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}